ZGODOVINA ORKESTRA
ROJSTVO ...
Glasba ... brez nje je vsak trenutek medel. Glasba ustvarja ritem, nas napolnjuje in povezuje. Zato so prebivalci Tolminske že zelo zgodaj, leta 1883, ustvarili svoje prvo muzikalno društvo. Kljub ustvarjalni volji so okoliščine povzročile njegov razpad, vedno nove poskuse združitve pa so preglasili vojna, pomanjkanje članov in težave z inštrumenti.
Po dolgih letih vztrajanja pa je tolminska občina vendarle pridobila čisto pravo godbo. Prvi uradni pihljaji v Tolminu so se zaslišali leta 1979, ko je takrat imenovana Delavska godba na pihala Tolmin pod umetniškim vodstvom Franca Žižmonda zaigrala ob odprtju poslovnih prostorov Metalflexa. S koračnicami in občasno s skladbami zabavnega repertoarja je godba igrala pomembno vlogo pri kulturnem udejstvovanju v Zgornjem Posočju. Slišalo se jo je na dan republike, zabavala je na prvi maj in kmečki praznik. Dirigent Franc Žižmond je orkestru dal zagon, brez katerega bi vesela muzikalna banda ostala neukročena banda.
... RAZVOJ ...
Igranje je za tolminske glasbenike vedno odlična priložnost za druženje in njihova povezanost jih žene naprej tudi ob preprekah. Z eno takšnih so se spoprijeli kmalu zatem, ko je dirigentsko palico zagrabil umetniški vodja Oton Konjedic. Kot učitelj pihal in trobil na tolminski glasbeni šoli je h godbi privabil svoje učence, dvignil kakovost orkestra in ga seznanil z modernejšimi in zabavnejšimi melodijami. Ob tem pa se je po izgubi prostorov v stavbi sodišča spopadal z nastanitvijo godbe. Za vadenje so bili orkestru namreč obljubljeni prostori na Gradu, tistem pravem na Kozlovem robu, vendar so se na koncu morali zadovoljiti s prostori nad gostilno v Volčah. Tolminci pa so se morali zadovoljiti z radijsko glasbo namesto žive ob petkih zvečer. Toda dirigentski zamahi niso bili nič manj učinkoviti.
Pomembno prelomnico v delovanju orkestra je predstavljalo leto 1997 z oblikovanjem današnjega imena: Kulturno društvo Pihalni orkester Tolmin. V času umetniškega vodje Miloša Rijavca je bila godba priključena Glasbeni šoli Tolmin, kar je omogočilo ustvarjanje zahtevnejšega repertoarja. Orkester je požel več glasbenih uspehov tako v Sloveniji kot v tujini in ob tem ustvarjal prostor zadovoljstva in povezovanja med člani.
Ne, razvoj orkestra ni nič drugačen od odraščanja. Prav kmalu je člane čisto po najstniško zamikala sodobna glasba. Koračnice so se zmešale z ritmi funka, etna, soula in jazza, ti pa so nekatere člane tako prevzeli, da se je ta uboga gmajna spravila vkup in ustvarila Jazz Punt Big Band. Orkester je v tem času dokončno odrasel pod novima dirigentoma, Stojanom Milinkovičem ter Damijanom Valentinuzzijem, ki sta poskrbela za številne zabavne prigode na popotovanjih v Dalmacijo, Pulo, Španijo … Člani so se spomnili te: v času vodstva Valentinuzzija je orkester za teden dni odpotoval v Španijo, kjer so sklenili, da se zamude na zbor ne tolerirajo in se kaznujejo tako, da zamudnika vržejo v bazen. Že jutro po sklenitvi pakta pa je v bazen letel prav dirigent sam.
Vedno nasmejana muzikalna družba, ki trenutno šteje kar 38 članov, je z veseljem pozdravila novopečenega umetniškega vodjo Boštjana Vendramina.
